Zasaditve javnih površin - uporaba trajnic

Nova zasaditev cestnega otoka pri Žalah v Ljubljani
Nove smernice pri zasaditvah javnih površin - uporaba trajnic

O rabi trajnic za zasajevanje javnih površin ter o prednostih, ki jih take zasaditve prinašajo, sem obširneje pisala že v reviji Moj mali svet. K ponovnemu pisanju na to temo sta me vzpodbudili udeležba na evropskem kongresu IFPRA 2006 (International Federation of  Park & Recreation Administration, to je Mednarodna organizacija upravljalcev parkovnih in rekreacijskih površin), v francoskem mestecu Annecy, ki slovi po izredni urejenosti javnih površin. Druga vzpodbuda k pisanju članka, pa je na novo posajen cestni otok Žale v Ljubljani, ki je po več desetletjih prva javna površina zasajena pretežno s trajnicami. Načrtovalci so upoštevali sodobne smernice za oblikovanje in saditve javnih površin. Na kongresu v Franciji so strokovnjaki iz različnih mest po svetu (Torino, Lyon, Kuala Lumpur, Dublin in od drugod) predstavljali problematiko, načrte ter smernice pri urejanju mestnih zelenih površin. Posebej predstavljeno nam je bilo tudi mesto Lyon - tam me je posebej navdušila raba trajnic, predvsem okrasnih trav in gavre. Obširneje pisanje o kongresu bo tema drugega članka, zato se bomo v tem članku posvetili raje novi zasaditvi, torej cestneu otoku Žale v Ljubljani. To je velika pridobitev za Ljubljano.

Preden pa podrobneje predstavimo novi cestni otok Žale v Ljubljani, bi rada poudarila še nekaj prednosti  trajnic in manj enoletnic. Seveda skupaj z načeli, ki veljajo pri izbiri trajnic, zlasti če jih uporabljamo za javne površine.

Zasajevanje in vzdrževanje zelenic z enoletnicami, dvoletnicami, čebulnicami in sezonskim cvetjem je zelo drago. Za lep in urejen izgled takih gredic je potrebno namreč veliko dela in tudi denarja, ki pa ga je v mestih na razpolago vse manj. Kako poteka zasajevanje gredic z enoletnicami - maja se na takih gredicah izkopljejo vse jeseni posajene mačehe, spominčice in čebulnice ter nadomestijo s poletnim sezonskim cvetjem. Nato je treba jeseni  izkopati sezonsko cvetje in pripraviti grede na sajenje mačeh, spominčic ter čebulnic, kot so tulipani in narcise. In tako se to vrti vsako leto. Če naj bo greda zasičena in lepa  je potrebno posaditi kar lepo število enoletnic oziroma sezonskega cvetja - od 20-25 rastlin na kvadratni meter. In to kar dvakrat letno. Če k temu prištejemo še čebulnice, redno pletje ter zalivanje v sušnih mesecih, ugotovimo, da so take zelenice veliko breme za mestni proračun.

Parkovni oblikovalci in parkovni vrtnarji so ugotovili, da je mogoče grede saditi bolj smotrno, z večjo uporabo manj zahtevnih rastlin. V večji meri so začeli uporabljati trajnice, pokrovne vrtnice in druge grmovnice, ki naj bi sestavljale osnovno strukturo grede. S tem se izognemo vsakoletnemu dvakratnemu sajenju in urejevanju gred, kar vse je bilo potrebno pri uporabi enoletnic in sezonskega cvetja. Poleg tega so trajnice vsako leto večje, kar pomeni, da  v dveh do treh letih popolnoma prekrijejo neko površino. S tem se počasi izognemo pletju in okopavanju. Lahko rečemo, da s trajnicami, z izjemo pomladanskega čiščenja, tako rekoč nimamo več veliko opravka.  Da tako urejene grede ne bi bile prepuste in vsako leto enake, jih še zmeraj lahko dopolnjujejo s primernim sezonskim cvetjem, z enoletnicami in čebulnicami. Čebulnice bodo popestrile pomladanske mesece, ko trajnice še ne odženejo, enoletnice pa dodale nekaj svoje barvitosti v poletnih mesecih. Vendar so to le za dodatki za večjo barvitost, ne pa za samo osnovo grednega nasada.

Kako pa izbiramo trajnice za javne površine? Katerim pogojem morajo zadostovati?
Trajnice za javne površine morajo biti izbrane še posebej premišljeno, kajti le s pravilno izbiro bomo prišli do pravega namena  in v končno tudi do zmanjšanih stroškov pri urejanju gred. Treba je izbrati take rastline, ki brez večjih zahtev in človekove pomoči (gnojenje, zalivanje) lepo in dolgo časa uspevajo na nekem mestu. Trajnice, ki jih uporabljamo, morajo imeti tudi lepo obliko rasti. Večji del leta naj bi imele lep in zanimiv izgled (nekatere trajnice izgledajo lepo samo do cvetenja, potem pa nič več) in cvetele naj bi čim dalj časa. Zaželjeno je tudi, da se jeseni njihovi nadzemni jeseni posušijo in taki ostanejo na gredi čez celo zimo. Potem je še pomembno, da so rastline zdrave in čim manj občutljive na bolezni in škodljivce, hkrati pa privabljajo koristne žuželke, nekatere vrste celo ptiče. Teh nekaj navodil naj bi bili osnovni kriterij, po katerih izbiramo trajnice za javne zelenice in parke.

Cestni otok Žale v Ljubljani
Zgoraj naštetih kriterijev se zavedajo tudi v podjetju KPL, Komunalno podjetje Ljubljana, zadolženo za urejanje večine zelenih površin v slovenskem glavnem mestu. Pozimi 2006 je načrtovalka v podjetju Kpl, Petja Pirnat, Univ. dipl. ing. agron., v sodelovanju z vrtnarijo Trajnice Strgar pripravila načrt nove zasaditve cestnega otoka Žale, ki je po površini eden izmed večjih v Ljubljani oziroma v Sloveniji. Junija 2006 so zasaditev po načrtu tudi izvedli. Orisi zasaditve so bili vidni že po enem mesecu, septembra 2006, torej 3 mesece pozneje, pa je cestni otok Žale že pokazal svojo razkošno zasaditev. Na gredi so posajene večinoma trajnice, kot so hermelika (Sedum telephium 'Herbstfreude'), mačja meta (Nepeta  x faassennii 'Six Hills Giant'), lepe očke (Coreopsis verticillata 'Zagreb'), gavra (Gaura lindhemeri), dresen (Persicaria amplexicaule 'Speciosa'), sibirska perunika (Iris sibirica), sončnica (Helianthus 'Lemon Queen) in okrasne trave kitajski trstikovec (Miscanthus sinensis 'Garcillimus'), proso (Panicum virgatum 'Rehbraun') ter japonska perjanka (Pennisetum alopecuroides). Za poživitev grede v poletnih mesecih je ob robu posajeno poletno sezonsko cvetje, pomladi pa bodo cvetele čebulnice. V sredini so posajene tudi tise (Taxus), ki bodo sčasoma zrasle v mogočne vednozelene stebre, ki bodo posebno vidne v zimskih mesecih, ko se bodo nadzemni deli trajnic posušili. Poleg tis je posajen tudi sibirski dren (Cornus alba 'Sibirica'), katerega rdeče veje bodo krasile cestni otok pozimi, ko bodo najbolj vidne.

Torej, če pogledamo gredo skozi letne čase oziroma po mesecih, lahko vidimo, da bomo na njemu vsak mesec lahko občudovali novo podobo. Pozimi bodo imele vodilno vlogo stebraste tise, dren z rdečimi poganjki in posušene silhuete okrasnih trav ter hermelik, ki bodo pozimi še posebno lepe, zlasti kadar bodo okrašene z ivjem in snegom. Pomladi, dokler trajnice še ne odženejo, do maja, bodo na gredi cvetele številne čebulnice. Maja bodo trajnice že bujno odgnale in prve med njimi, to je sibirska perunika, tudi zacvetele. Sledile jim bodo mačja meta, lepe očke, gavra in dresen, ki bodo cvetel od junija do pozne jeseni. V drugi polovici poletja bodo do izraza prišle hermelike, ter okrasne trave, ki s svojo mehkobo vnesejo posebno svežino in gibanje na gredo. Jeseni, nekje novembra se bodo nadzemni deli trajnic začeli počasi sušiti in jih bo potrebno porezati, na gredi pa bodo vidni ostali tisa, sibirski dren, ter posušene trave in hermelike.

Greda bo torej celo leto izgledala lepo in zanimivo, da bo v veselje meščanom, obiskovalcem mesta in Žal, kakor tudi vzdrževalcem. Na njej bomo lahko opazovali spreminjanje letnih časov in spoznavali trajnice, ki bodo ob različnih delih dneva, ob različni svetlobi in še po mesecih pokazale svoje mnogotere obraze in veliko raznolikost.
Cestni otok Žale  je že po treh mesecih, v času pisanja članka, postala močno opažena, občudovana  in predvsem drugačna mestna zelenica, kot smo jo v Ljubljani vajeni. Njena vrednost se bo pokazala z leti, ko se bodo same rastline tudi razrasle in pokazale v vsej svoji lepoti in mogočnosti. S to gredo, posajeno po sodobnih smernicah in ob upoštevanju kriterijev za saditev javnih površin smo v Ljubljani, glavnem mestu, pridobili površino, ki jo lahko postavimo ob bok zelenicam, ki imajo visoko vrtno kulturo.

Ljubljana se je tako pridružila Mestni občini Slovenj Gradec, ki z veliko vnemo, posluhom in smislom že zadnjih nekaj let uspešno ureja vedno večje število cvetličnih gred po novih načelih oblikovanja, torej s trajnicami, pokrovnimi vrtnicami, nižjimi grmovnicami in čebulnicami za osnovo ter enoletnicami in sezonskim cvetjem za dodatek.

Upamo lahko, da bo začetno previdnost pri uvajanju sprememb in novosti na mestnih zelenicah kmalu nadomestilo zadovoljstvo, tako s strani meščanov, kakor tudi s strani mestnih uprav, kakor tudi samih upravljalcev. Urejeno javno okolje pripomore k boljšemu bivanju in počutju, hkrati pa višji kulturni podobi kraja.

Cestni otok Žale v Ljubljani je eden izmed večjih v Ljubljani oziroma v Sloveniji. Do junija 2006 je bil posajen
s sezonskim cvetjem, enoletnicami, ter čebulnicami (Petja Pirnat).

V podjetju KPL d.d., ki urejuje večino javnih površin v Ljubljani, so se odločili, da cestni otok Žale posadijo v skladu
s sodobnimi smernicami za oblikovanje in saditve javnih površin. Na fotografiji  greda po saditvi junija 2006 (Petja Pirnat).

Kot osnova so na gredi posajene večinoma trajnice in grmovnice, ter sezonsko cvetje in čebulnice za poživitev.
To je glavna razlika od preteklih let, kjer so bile na gredi posajene le enoletnice, sezonsko cvetje in čebulnice,
ki pa jih je treba saditi dvakrat letno vsako leto in so bolj zahtevne za vzdrževanje. Trajnice posadimo le enkrat.

Če pogledamo gredo skozi letne čase oziroma po mesecih, lahko vidimo, da bomo na njemu vsak mesec
lahko občudovali novo podobo.

Na javne površine sadimo le najbolj trpežne trajnice, kot so gavra, dresen, trajna sončnica , okrasne trave in druge.

-----------------------------------------------------------------------------

Avtorica članka in fotografij je Bernarda Strgar, univ. dipl. biol.
Fotografije tudi Petja Pirnat

Bogato ponudbo vrtnarije Trajnice Srtgar d.o.o. si oglejte na http://www.trajnice-strgar.si/.